Nekoč sem slišala misel, ko sem poslušala predavanje Sadhguruja, ki mi ne gre iz glave: »Hočete biti spokojni in mirni ali hočete živeti? Mirni in spokojni boste ves čas, ko boste mrtvi. Danes - tukaj je potrebno živeti.«
In vprašanje je: »Kako želimo živeti?« Vsi se pogovarjamo o tem kako želimo doseči notranji mir. Notranji mir ne obstaja v takšni obliki, kot si jo predstavlja človek. Obstaja življenje. Obstaja sprejemanje vsega; gibanje v in okoli sebe. Notranji mir je ravno to, sprejemanje vsega točno takšno kot je, brez potrebe po spreminjanju – samo čista prisotnost. Da bi dosegli popolni mir, bi morali biti mrtvi. Tega pa najbrž nihče izmed nas ne želi, kajne?
Zakaj tako zelo stremimo k temu, da bi bili v popolnem miru? Najbrž zaradi vsega hrupa in vse akcije okoli nas. Preveč smo nasičeni z vsem hrupom in naše notranje bitje vpije po umiritvi, samoti in miru. Koliko ljudi pa si to tudi dovoli in za koliko časa? Koliko časa najdlje mine preden zopet pademo v kaos bivanja ali življenja, kot se radi izrazimo? Potrebno je hoditi v službo, moram iti na zabavo, ne morem biti takšen/a moram to in ono in tisto. Dobro, potrebno je marsikaj, kajne? To je tisto, kar verjamemo. Ali ni? Vendar se je za vse to res potrebno odreči sebi? Ali ne obstaja morda način, kako lahko vse to in hkrati ohranjamo sebe? Ali pa način, kjer brez težave vidimo kaj je res tisto kar želimo in ne - »moramo«.
Tukaj se vedno odpre burna razprava z nasprotnimi mnenji kot so; to je vse res, ampak moram pospraviti stanovanje in moram oprati perilo in moram hoditi v službo. Če je to vse res potem pač morate/mo, torej to bomo počeli ne glede na vse. Kaj pa bi se zgodilo, če spremenimo eno samo besedo v razmišljanju. Kaj bi se zgodilo, če le za en sam trenutek namesto moram, rečemo želim. Izzovem vas k preizkušanju tega in mi vi povejte kakšna je sprememba v vas samih. Mnogokrat je pomembno samo kako se izrazimo, ko se pogovarjamo s sabo. Tukaj ni pomembno, kaj izražamo drugim, zelo pomembno pa je kakšen je naš notranji monolog, kaj mi res verjamemo in kakšna so naša prepričanja?
Ena sama beseda lahko spremeni celotno dinamiko dogajanja v nas samih in okoli nas. Počutje se lahko zaradi ene same besede v celoti spremeni. Nekateri ljudje menijo, da če bi se posameznikom dovoljevalo, da počnejo karkoli želijo, da bi bili vsi »lenuhi«, kakor se radi ljudje izrazijo. Vendar temu ni tako. Naše bitje ni naravnano k nenehnemu »počivanju«, naše bitje si želi delovanja, želi si »akcije«, želi si »živeti«. Kadar neznansko hrepenimo po umiritvi pomeni samo, da smo predolgo bili ves čas v »akciji« in še to pogosto iz nepravih razlogov in z nepravo miselnostjo.
Veste v resnici se marsikaj da spremeniti. Pomembno pa je zavedanje, da se vse začne in konča pri nas samih in v naših mislih. Nikomur ni potrebno ničesar dokazovati še najmanj pa meni, vendar vas izzovem, da dokažete sebi, če morda pa vendarle zmorete, znate in lahko spreminjate sebe, skozi način kako gledate na svet. Kaj pa vas stane? Če vam spodleti, nihče ne bo nikoli izvedel razen vas. Če pa vam uspe, pa morda vsaj za hip pridobite to kar res iščete – notranji mir.

Andreja Kotnik (objavljeno v Novice izpod Krvavice julij/avgust 2021)

Prikaži vse zgodbe