Kmalu bo prišel čas ko bom...

Kmalu bo prišel čas, ko bom....
Kako pogosto si to rečemo?
Ko bom kaj?

Kaj pa, če je ta čas že tukaj? Kaj pa, če s prepogostim razmišljanjem o prihodnosti izgubimo vse priložnosti, ki so že tukaj? Tiste majhne korake na poti do "tja".

Kaj se zgodi, če si resnično dovolimo živeti v danes?

Če živimo v danes, v tukaj in zdaj nas ne more biti strah, kako bomo to ali ono v prihodnosti. Strah pred tem kaj prinaša prihodnost je slika/projekcija uma. Kjer smo danes, zmoremo in znamo, to kar je pred nami.

Saj se nikoli ne zgrnejo vsi izzivi iz enega hipa na nas. Postopno delujemo, delamo majhne korake, osvojimo majhne preizkušnje in živimo iz trenutka v trenutek. Ali ni še vedno bilo tako?
Če kuhamo - samo kuhajmo. Če beremo - samo berimo. Karkoli počnemo - bodimo v tem trenutku in sprejemajmo tiste majhne izzive in korake na poti k sebi.
Vredno je.

ANDREJA KOTNIK