Vedno vemo

Vedno  vemo


Globoko v vsakem izmed nas, se skrivajo zavedanja, poznani zvoki, notranji občutki tega kar nam je namenjeno, da počnemo. Nekateri to imenujejo usoda, nekatiri dušni namen, nekateri notranji klic ali intuicija. Vseeno kako to imenujemo, to je občutek, ki ima vedno prav.

Čez leta samoraziskovanja sem spoznala, da imam v svoji osnovi v sebi dve vrsti občutij. Eno so občutja notranjega zavedanja in drugo občutja, ki izvirajo iz misli.

Moj namen ni, da vas učim ločiti to v sebi, temveč, da vam predstavim zasnovo, da vam predstavim pogled, da imamo vsi v sebi to notranje zavedanje. Preprosto vemo, kaj je za nas najbolje. To vidim v vseh ljudeh, ne glede na to, kako "duhovni" smo. VSI VEMO. Kaj nas ustavi? Strah.

Misel, da ne smemo upati na uspeh.

Misel, da nismo sposobni.


Misel, da nismo upravičeni do sanjanja.

Misel, da nismo nič.

Ne? Ste prepričani? Te misli pridejo in gredo tako hitro, da niti ne opazite.
To so vzorci, ki so bili ustvarjeni, da nas držijo na mestu, da se ne premaknemo in naredimo več, dosežemo več, smo več.
Trepetajoči pred lastno senco, stojimo tiho in mirno, v majhni sobi, ki je daleč od doma in občutek katere je še najbolj podoben zaporu. To nismo mi.

Danes vidim, da nismo pripravljeni, dokler nismo pripravljeni, da izpustimo, v celoti, ampak včasih, se moramo potisniti, preko tega, kar menimo, da je sprejemljivo. Preko tega, kar smo bili naučeni.

Nikoli bi si ne bila mogla zamisliti pred 5-imi leti, da se bom nekoč izražala kot se danes, moje najbolj notranje občutke, misli in spoznanja. To je bilo zame nepredstavljivo. Skrivala sem se in se postavljala v položaj, kjer sem vedno bila to, kar so drugi želeli, da sem. Na srečo jih to ni nikoli osrečilo, kar mi je omogočilo, da sem spoznala: "Če tako ali tako nikogar ne morem zadovoljiti, v čem je smisel, da se sploh trudim?"

Prišla sem do zaključka, da karkoli naredim, "vsaj" meni mora to biti všeč. To ni lahka odločitev, saj se preko noči postaviš na glavo in te svet kar naenkrat spoznava drugače, vendar je edina prava odločitev.

Včasih traja, da začnemo poslušati svoje notranje zavedanje, saj pogosto padamo na vedno istih testih in preizkušnjah, ampak se zaključi, to vam obljubim.

Pa še nekaj pogosto si želimo doseči cilj, da ko bomo tam, bomo preskrbljeni, izpopolnjeni in bomo lahko obmirovali. Nikoli ni pomemben cilj, vedno je pomembna pot, vedno izkušnja. Kot ljudje si želimo "ustaljenosti"stvari, ki bodo 100 %, ampak ko poslušamo dušo, se stvari pogosto čez noč spremenijo, edina konstanta je sprememba, zato tudi med drugim pogosto rečejo ničesar ne pričakuj. Ne ker bi tega ne mogli sodeči, ampak ker ima duša svoj načrt in glava pogosto pričakuje scenarij A, duša pa kliče po B. Zato moramo, biti odprti za B in ne preveč osredotočeni na A :-P.

Nikoli ne vem, kaj mi bo jutri prinesel in kako se bodo stvari odvile, ampak dokler sledim srcu, imam notranjo izpolnjenost, srečo, ne glede na to česa me življenje uči. Vse šole sprejemam odprtih rok. In na koncu vse, kar potrebujemo, je zaupanje.

Morda bomo dobili, kar smo želeli, znova in znova, ampak notranji mir ne pride iz dosežkov, ampak iz zaupanja. Ko imamo zaupanje, nenadoma ne potrebujemo ničesar več, saj smo razvili notranje zavedanje, da je vse kot mora biti, da smo vedno preskrbljeni, da lahko izpuščamo, da smo svobodni.

Skočimo v tisto novo službo, dovolimo si tvegati, odločimo se narediti, karkoli si želimo narediti in pa občutimo pot, občutimo izkušnjo, kajti na koncu se vedno porodijo novi cilji in nikoli ni pomembno, da jih dosežemo, temveč je pomembna zgolj izkušnja, ki smo jo na poti k njim dosegli.
Veselo izkušanje želim.

Najdite svojo pesem in jo zapojte.



WE always know
Within each and every one of us there is this deep knowing, this familiar sound, this internal feeling of what it is we are meant to do. Some call it faith, some call it soul purpose, inner calling, intuition. Regardless how one decides to name this feeling, it is always right.

Over the years of self exploration I have come to see, that I basically feel two types of feelings. One is the feeling of internal knowing and the other the feeling that comes from the thought.

My intention is not to teach you today how to decipher the two, but rather to introduce the concept, the perception that we all have this deep inner knowing. We just know what is best for us. I see this in all people, regardless of how spiritual we define ourselves as. We all know. Deep within us. What stops us? Fear.

The thought that we can't hope for success.

The thought we are not capable.

The thought of who are we, to dream big.

The thought that we mean nothing.

No you say... these thought come and go so quickly you do not even notice.
These are patterns, which have been created to keep us frozen, so that we do not move and do more, achieve more, be more.

Afraid of our own shadows we stand still and quiet in a tiny room, which is far from home, and seems more like a prison. This is not who we are.

I see now, that we are not ready until we are ready to let go completely, but sometimes, we just have to push ourselves, beyond what we think of as acceptable.

Beyond what we have been taught. I could have never imagined 4-5 years ago, that one day I would express as I do today, my most inner feelings, thought and insight.

It was unimaginable to me. I hide myself and put myself in a position where I was, what others wanted me to be. Luckily for me it never made others happy, when I tried to please them and therefore I broke through, because of one thought: " If nobody else is happy because of what I do and I am not happy with what I do, what is the point in trying?"

So I came to the conclusion, whatever I do, at least I have to like it. This is not an easy decision, since you turn upside down on people through the night, but none the less it is the only right decision.
It can take time for someone to start following his inner knowing, as we often fall on the same tests over and over again, but it comes to being that I promise.

And another thing, we often wish to accomplish something, that would bring us provision, being cared for and be ability to be still.

IT is never about the goal, but always about the path, always about experiencing. As people we wish for constants, things that are 100% sure, but with the soul things sometimes change overnight and the only constant is change, that is why they say, do not expect anything.

I never know what tomorrow will bring and how it will turn out, but as long as I follow my heart, I have an inner satisfaction, a happiness, regardless of which lesson life is teaching me now. And in the end all we need is trust. We might get what we wanted over and over again, but inner peace does not come from achievements, but rather from trust, when we have trust, we suddenly do not need so much anymore, as we have developed an inner knowing, that all is as it should be, always cared for, always provided with and we let go.

We jump into that new job, we take a risk looking from the outside, we decide to do whatever we wanted to do in the first place and we feel the way, we feel the experience, because in the end there are always new goals and it was never about achieving them anyway, yet it was always about the experience in of itself.

Have a great experience.
Find your song and sing it.

Prikaži vse zgodbe

Sporoči mi...

Želite deliti z mano svoje vtise, komentirati ali preprosto deliti želje za prihodnje pisanje? Sporočite mi spodaj: