Življenje je vrtiljak, pa nič za to...

Življenje je vrtiljak,  pa nič za to...


Duhovna rast je eno izmed tistih področij, kjer ni ene univerzalne resnice. Resnica je vse kar deluje za posameznika in vse kar je posamezniku v podporo in v skladu z njegovim/njenim razvojem. Zato težko rečemo, da bo en pristop enak za vse in da bo en pristop vsem prinesel enake rezultate.
Sama sem mnenja, da »pravi« ključ leži v zlati sredini, da je potrebno v vsaki stvari najti ravnotežje in balans, jin in jang. Prepričana sem, da ima vsak posameznik v svojem najbolj notranjem bistvu svojo »pravo« resnico. Skozi življenje srečujemo ljudi, takšne in drugačne, izkušamo situacije takšne in drugačne in skozi vse to se naučimo biti to kar smo. Tukaj dobimo delček in tam delček tistega kar iščemo, delček sebe, delček tistega kar pravimo jaz, čeprav v resnici je vse eno.

Ampak zakaj je življenje vrtiljak? Ker ne glede kje iščete, ne glede na to kaj počnete, ne glede na to kako razmišljate in ne glede na to kje ste, bo tok življenja vedno nihal. Nikoli ni samo gor in nikoli ni samo dol. Všeč mi je prispodoba, da se tisti, ki so osebnostno zreli naučimo deskati po valovih, med tem ko dokler ne znaš deskati, plavaš in se utapljaš, bolj pogosto kot ne, v vsem tistem, kar si sam ustvaril, a ne znaš sprejeti.
Bistvo osebnega razvoja torej ni v tem, da bo vedno gor, niti da nikoli ne bo dol, temveč, da v sebi razvijemo način, kako deskamo skozi gor in skozi dol. Kajti vse okoli nas poteka v ciklih, v nenehnih krogih in vse kar je zgoraj, postane spodaj in vse kar je spodaj postane zgoraj in je krog, ki se nikoli ne zaključi, temveč vedno znova in znova ponavlja.

Ampak kaj ima to opraviti z našo srečo? Vidite, srečen človek ni tisti, ki nikoli ne »pade«, niti tisti, ki je ves čas na »vrhu«, srečen si takrat, ko najdeš v sebi tisti del sebe, v katerem si kar si in sprejemaš vse, ne glede na to kaj se dogaja okoli tebe.

Na takšen način pridejo »pravi« ljudje v tvoje življenje in pridejo »prave« situacije in razvijemo »pravi« - srčni način. Na takšen način ustvarjamo to kar nam je namenjeno, ko spoznamo krog življenja in počivamo, ko telo reče počivaj in delujemo, ko prekipevamo od energije. Se odločamo, ko čutimo odločitev, kot edino »pravo« pot za nas. In vse te stvari počnemo brezkompromisno. Ko čutimo, da je čas za odločitev, se odločimo in ne odstopamo od odločitve, vemo kaj je naša pot. Je ne razlagamo, če vidimo, da še nismo dovolj trdni in bi nas svet pohodil, samo na tiho preverjamo kje smo. Ko zaradi odločitve rušimo zidove, počivamo in mirujemo, pustimo da se »red« vzpostavi sam in si vzamemo čas. Ko smo »zmedeni« ni pravi čas za odločitve, odločitev lahko in mora izhajati samo iz mirnega srca, sicer sploh ne vemo kaj izbiramo.

Kot narava, ki kroži v krogu 4 letnih časov, kjer je čas za potrpljenje in čas za cvetenje, tako se tudi naš vsakdan spreminja in prav je da se spreminja, po žetvi vedno pride čas za počitek, premislek in ponovni načrt, kajti pomladi boste spet sadili in vedeti moramo kako saditi.
Ljudje pa radi preskakujemo vse te cikle, vsa ta obdobja. V današnjem času s prepričanjem, da bi morali biti ves čas srečni in prekipevati na vsakem koraku. Seveda ste lahko srečni, ampak evforija ni sreča. Prava sreča je mirna, nežna in vas nikamor ne pritiska. Prava ljubezen sprejema vse, tudi najbolj »umazane« dele nas samih, pred katerimi tako vztrajno bežimo. Prava sreča pride, ko posameznik v polnosti sprejema sebe in se nameni da je vsak da to kar zmore biti, vsak dan malo bolj v sebi, vsak dan malo bolj čuten, vsak dan malo bolj »prav« in ko pride do viharja v življenju ima takšen posameznik prostor, kamor se umakne in ve, da je čas da počiva, ker vihar bo minil in ko bo minil, bo potrebno zopet graditi.

Veselite se vseh delov cikla in naučite se jih ceniti, ker so vsak po sebi darilo, a niti enega dela procesa ne morete preskočiti, niti ni prav, da ga preskočite, sprejemajte vsak dan v polnosti, ne glede na to kaj prinaša in vedite in iščite kaj lepega se vam danes sporoča. Kakršnokoli je že sporočilo, sprejmite ga in ga upoštevajte in lepo prosim izpustite že ta »MORAM«.

Z ljubeznijo,
Andreja

Prikaži vse zgodbe

Sporoči mi...

Želite deliti z mano svoje vtise, komentirati ali preprosto deliti želje za prihodnje pisanje? Sporočite mi spodaj: