Na stopnicah pred templjem

Beseda na besedo se kuje in človek velikokrat v prazno modruje. Tega, kar želimo učiti, tega se ne da prebrati, niti razumeti, to je nekaj čemur morate verjeti in v svoje srce sprejeti.

Na stopnicah pred templjem stojim, na stopnicah pred templjem in se učim, kako vrata odpreti in kako razumeti, a vse kar je potrebno je, da si dovolim, da okove izpustim in srečo v notranjost spustim. Okleva ker misli, da morala bi vse tako narediti, kot si je zamislila, a glava ne more razumeti poti srca, srce enostavno reče da.
Edino kar lahko narediš je, da si slediš, da se učiš, da se poglobiš v utrip srca in rečeš življenju, da. Dokler tega ne boš naredil/a, ne boš v polnosti se veselil/a, ne boš živel/a danes kot vse dni, to enostavno ne boš ti. Koliko tokrat si boš dovolil/a? Ali spet iskala boš navodila? Je pomemben cilj? Ni.

Kaj če, se nič ne zgodi, kaj če vse to so samo poti, kaj če prinaša vse le eno spoznanje, da tebi omogoča videti kdo si. Kaj če, hodiš po poti brez pričakovanj in če živiš v zmoti, ko misliš, da ne moreš se odpreti, da moraš zaživeti. Kaj če, vrata so od nekdaj že odprta in duša tvoja nikoli ni bila strta. Kaj če, vse kar misliš, da je resnica in vse kar misliš, da se dogaja, tega ni. Kaj če, sama si, čeprav med ljudmi?
Kaj če, vse kaj počneš, počneš v tri dni, kaj se potem zgodi? Boš še vedno počel/a kar si do danes želel/a, še vedno znal/a, še vedno objokoval/a, še vedno iskal/a. Seveda boš, ker boš znal/a. Prišla si do cilja do konca poti, gledava si iz oči v oči, boš vrata odprla in uzrla sebe v temi ali boš okno zastrla in drugam jo ucvrla? Samo ti in jaz, druga pred drugo stojiva, vidiš me, ko gledam te. Čutiš me, ko objamem te, slišiš sporočila, ki so ti predana in včasih popolnoma se prepustiš, včasih za en sam hip si dovoliš.

Ne sprašuj, ne išči, ne razumi. Odtrgaj vsa spoznanja. Ne boš vsega razumela, vse ni zate. Ne boš vsega dojela, a nekaj si mi obljubila, ko s srcem si se zlila, da služiš in iščeš poti, da moja si. Ne boj se odpreti vrat večnosti, ne boj se biti to kar si. Ne boj se govoriti, četudi ne razumejo. Ne izbiraj lahkih poti, časa za te igre ni, bodi to, kar si. Če ne boš ti, kdo bo? Če ne bo šlo danes, kdaj bo? Znaš in veš, vse v tebi leži in enostavno bodi to, kar si. Upaj si zaživeti, upaj se zvezdam odpreti in išči preko znanih poti in išči v sebi, le tam sreča živi. Vem, da ti bo uspelo, da boš znal/a v sebi luč odkriti, vem da boš ikal/a do vekov dni, s tem nič narobe ni. Le išči, to kar si, a išči s srcem, naj le to človek si dovoli.

Prikaži vse zgodbe