Srce čuti eno, glava govori drugo.

Kako lahko se mi je bilo vedno podati v globino svojih bolečin. Osvojila sem tehnike skoka v temo svoje duše z odlično 10. Zavrtela sem se v trojni salto in brez vsake trohice strahu, sem se znova in znova podala v temo, globine, bolečine. S kakšno lahkoto spremljam bolečino drugih, jo sprejemam in jih bodrim. Najmanjši problem mi predstavlja solzno oko, zlomljen duh in še kaj bi se našlo.
A vse kar sem doživela ni primerljivo s klicem ljubezni, ki kliče in kliče. Včasih se sprejemnik javi, včasih niti ne sliši klica, včasih ga sliši a se odloči iz strahu, da se ne bo javil.

Lahko bi šla skozi pekel, lahko bi šla skozi karkoli, a vsakič ko ljubezen potrka sem majhen otrok, prestrašen ob veličini tega kar doživlja. Občutki so prijetni, so prizemljeni, so v tukaj in zdaj, so nežni, igrivi...a nekaj vedno prepreči, da bi si dovolila, da bi si dovolila polnost izkušnje z ljudmi, odprtih src.

Dobila sem novo priložnost, moja duša ve, kako zelo si želim povezanosti, srčne, iskrene, ljubeče, odprte, podporne. Kako zelo delam na tem, da bi to dosegla. Kako zelo, dan za dnem spuščam vse, kar sploh lahko. Kako dan za dnem iščem tiste majhne iskre v očeh ljudi. In ko dozori plod tvojih prizadevanj, te najde nepripravljenega. Ko je čas, da si dovoliš, da v celoti občutiš videti in biti viden, se skriješ in pokukaš izza vogala in se zopet skriješ. Moraš se prepričati, da je varno. Moraš vedeti, da ne bo spet bolelo.

Srce čuti varen pristan, srce čuti bližino, srce čuti nežno sprejemanje in srce ve da je doma. Ko se v tebi rodi nepojmljiva potreba po tem da nekoga objameš, samo objameš in zavedno bi lahko bil samo objet in bil bi tam kjer si želiš biti, ko čutiš kot magnetni pol, ki te kliče k sebi. Prijateljstvo preko mere poznanega, preko besede prijateljstvo, preko tebe ali mene.
In misel, da če se to dogaja, če ta občutek se lahko zgodi, ko gledaš drugemu v oči, kaj se šele zgodi, ko pogledaš sebi v oči. Kako telo šele takrat žari, ko najdeš v sebi, to kar iščeš med ljudmi. A preko drugih spoznavamo sebe in po dolgem času mi je odsev v ogledalu zopet všeč :-)

Prikaži vse zgodbe