Če pogledamo okoli sebe si mislimo, da je vse ves čas v gibanju. Ampak šele ko se ustavimo in zazremo okoli sebe, ko smo dejansko mirni lahko šele te premike v polnosti zaznamo.
Pred kakšnim tednom sem zbolela, imela sem vročino, kuhalo me je in trgalo po mišicah. Kot vsakdo, ki da nekaj na spiritualnost in energije, sem se vdala v usodo, da bom to prebolela brez tablet in pa da sem nekje na neki ulici očitno napačno zavila. Sicer, verjetno ne bi bila zbolela.

Pa sem prišla do spoznanja, da to ne drži v celoti. Kako zelo radi pogledamo nase in rečemo, kako sem nesposoben zopet sem nekaj naredil narobe. Kakopak drugače saj sem očitno zopet bolan, torej po deifniciji energij, sem očitno držal prenizko vibracijo in zbolel. To je en pogled na te stvari. Čeprav še predobro vem kako je mikavno, da si rečeš: "Ubogi jaz, bolan sem.", je bilo pri tej bolezni nekaj drugače.
V primerjavi z drugimi boleznimi bi ne bila nič kaj drugačna, razen tega, da je bila telesno zelo, zelo naporna. Celo na nogah nisem mogla stati več kot kakšno uro, a nič za to. V svojem umu pa sem se počutila fantastično. Razmišljala sem pozitivno in po glavi so se mi podile same misli v smislu, super opravičena bom do malo počitka.

Nekje med vsem tem se mi je porodila misel o resetiranju telefona. Popolnoma sem se oprijela tega in s komer koli sem govorila o svoji bolezni sem lepo povedala, da tudi telefon ne dela nekaj časa, ko ga resetiramo in prav tako sem si jaz zamislila sebe, kot da sem se dala na reset. Počasi je bolezen minila in kot računalnik, ki se nadgradi sem nestrpno pričakovala vpogled v to kaj je tokrat drugače. Zelo pogosto, kadar zbolimo se naše telo samo malo nadgradi, to se pri meni kaže predvsem pri razvoju psihičnih sposobnosti.

In čakam in čakam in iščem in iščem in se vdam po nekje dveh tednih.....rečem si nič hudega pa drugič očitno se ni nič spremenilo :-D In veste tisto, če nekaj iščeš moraš nehat iskat pa boš našel. No tako nekako. In sem videla kje se je naredila nadgradnja. Pustimo sedaj za trenutek ob strani, da še vedno nisem v celoti osvojila nadgradnje in da imam zaradi tega zopet izbruhe strahu s katerimi se soočam skoraj da vsak večer in 3/4 vsakega dne. A nič zato....prišla sem namreč, do zelo pomembnega zaključka, bojim se samo zato, ker ne vem kaj čutim.

Da ne bom govorila kar tako iz zraka bom podala praktični primer. Kot po navadi sem zvečer legla v posteljo in poskušala zaspati. Začelo me je nekaj stiskati, a ti stiski in pritiski so bili tako majhni, da jih skoraj nisem zaznala, ker nisem razumela kaj se dogaja, me je pričelo dušiti in grabiti panika. Rekla sem si sama pri sebi: " Kar koli se zgodi, se zgodi." Prepričana sem namreč, da se nam vse zgodi z razlogom in da se dogaja kar se dogaja z namenom. Skratka, padla sem v meditacijo in videla sem kup papirjem kako sem jih listala, napisani so bili v nekem čudnem jeziku, ki ga nisem razumela. V glavo so mi šinili podatki o kraju in času kjer so bili ti podatki zavedeni in ko sem vpisala v iskalnik te podatke sem prišla do dejanske ugotovitve, kaj so pomenili ti podatki.

Ne vem točno, zakaj je bilo to pomembno in kako bo to služilo v bližnji prihodnosti mojemu osebnemu razvoju, a vem da se vse dogaja z razlogom in morda me vesolje samo pripravlja in kaže, česa vse smo sposobni.

Imejte v mislih, da karkoli se zgodi se zgodi z razlogom in včasih pač moramo malo počakati, da vidimo celotno sliko. In pa takrat, ko se nam zdi da se najbolj spreminjamo se dejansko ne, ko pa se nam zdi, da stojimo na mestu, se dogajajo največje spremembe. Uživajte v naravi in sončku in imejte se radi :-D

Prikaži vse zgodbe